nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Gre torej za vztrajno in uporno prizadevanje za celoto, ki pa se zdi - a to je vpisano že v samo predstavo - nedosegljiva.
V njegovi ali njeni službi so vsi: najprej performerji, z vidnim naporom ujeti in zabeležiti minljivo, sprotno dogajanje na prizorišču kot hkrati živi in medijsko posredovani performans (to z občudovanja vredno fizično spretnostjo počne Primož Bezjak), transformirati scensko identiteto ter pri tem zavzeti delikatni rob med svojo lastno naravo in zmeraj novo odrsko funkcijo (Katarina Stegnar igra v predstavi serijo zaporednih vlog, vseh po vrsti izjemno ekspresivnih) ali igrati (v dobesednem pomenu: teči, to predano počne Branko Potočan) najprej zase, nato za navzoče gledalce in za pogled videokamere, za to nadrejeno, manipulativno, skoraj avtonomno nadzorno - a vedno tudi estetsko - oko, ki nastopa kot absolutna zamenjava za božje. Natančno dozirana je tudi navzočnost glasbenikov (Ez3kiel, podpisani so kot tretji avtor
uprizoritve), in to tako v smislu telesne spremljave scenskega dogajanja (torej plastičnega ozadja) kot tudi z lastno navzočnostjo v nekaj (zlasti tistem s slikovito postpankovsko K. Stegnar kot pevko) izpostavljenih komadih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani