nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ko bi bila, recimo, njegov sin Jaša ali njegova hči Nana Forte ali sestra Helena Drnovšek Zorko, bi mi pretila vedno nevarnost, da - ko bi me pot slučajno zanesla v Zagorje - v trenutku afekta in spozabe ali v navalu svete jeze ne zbijem s priročnim kolom ali macolo s kamnitega podstavka tistega bronastega, "zakržljenega" čemerneža, ki se brez vsakega pravega razloga tako neznansko kislo drži, in ga nadomestim s kakšno morda manj »moderno« koncepcijo umetnosti, a bolj vedro, prisrčno, živo, dinamično, verodostojno pa mladostno in tudi karizmatično podobo, zagledano tostran in zazrto onkraj ter v glavnem pobotano s seboj in zbogano s svetom (z Janšo magari ne, a kak grešni kozel mora ostati že zaradi tradicije!). Mi je pa strašno žal, da je tako duhovit časnikar, publicist in kolumnist, kot je bil Marko Zorko, umrl še pred svojim svakom. Ker on bi znal neprekosljivo iskrivo pokomentirati tudi ta izsiljeni in do kraja izjalovljeni pomnik ali nekakšen
posmrtni odlitek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani