nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Briljanca, kaplje avtentike in banalnosti, vse to zgine z Gergijevom pod skrajno zagnano (kakor da gre za največjo glasbo!) orkestrsko predstavo, ki se negalantno zabava z dobesedno »trubačkim« glisiranjem znotraj sicer baletno-utilitarno hrupnega plesnega utripa. Ali pa Adagio iz Hrestača, gergijevovski encore, ta tako imenovana glasba za "balerinski" "soutenu", zgrajena na lestvici; z orkestrom, ki ga igra od carističnih časov, tudi pod Gergijevom dan za dnem, a najde v godalni frazeologiji (čeli) zamiranje življenja, v obojskem solu bolno otožnost Pjotra Iljiča, v bombastični stopnjevitosti skladbe pa teatralno "raztrobentani" upor.
Teatralno v bojih Čajkovskega je na prvi pogled izrazita sestavina tudi v interpretaciji Patetične simfonije - signali usode (konec izpeljave) so npr. raztegnjeni in napihnjeni, da reže; to je skorajda hladno okrutni Gergijev (trobila pa po njem tako ali tako rada tolčejo po človeku in prek teksture, po kateri
sploh so), ki sicer vedno dirigira v neki gonji (lahko tudi tanko lirični).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani