nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Po Lennardu J. Davisu avtorica povzema iz zgodovine, da sta imela novinarstvo in leposlovje v 16., 17. in celo še 18. stoletju skupne korenine, tako da so šele od srede 19. stoletja »novinarje in pisatelje zavezovala različna merila in bralec od njih ni več pričakoval enakih stvari«. Teoretiki literarnega novinarstva postavljajo med začetnike te zvrsti pisatelje, kot so Daniel Defoe, Charles Dickens in Mark Twain, po Thomasu B. Conneryju pa si od konca 19. stoletja v ZDA sledijo tri pomembnejša obdobja literarnega novinarstva (okoli leta 1890, pa nato 1930 ter v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stol., ko to doživi vrhunec z novim žurnalizmom). Kot povzema avtorica po Marku Kramerju, literarno novinarstvo v ZDA zdaj že prehaja v drugo razvojno obdobje, ki sledi t. i. individualni fazi, v kateri so se le posamezni novinarji navdušili nad možnostmi zgodbe kot novinarskega orodja, urednikom pa se je tako pisanje zdelo odveč, dokler niso
opazili zadovoljstva bralcev in povečanja časopisnih naklad.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani