nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pa ne zato, ker bi ne bili vajeni pesništva, ki svoj izvor črpa v iskanju in/ali občutenju božjega, čeprav, priznajmo, religiozna poezija že nekaj časa sodi na precej oddaljeni rob pesniškega mainstreama. Ne; recepcijska zadrega, s katero se soočamo ob prebiranju tovrstne lirike, tudi Kocijančičeve, slej ko prej izhaja iz dejstva, da estetski vatli, s katerimi danes navadno vrednotimo pesniška besedila, preprosto niso naklonjeni poeziji, ki je, se zdi, pogosto izpisana v prepričanju, da njena specifična, velika tematika že odtehta ali celo razveljavlja vprašanje sloga. Poglejmo, na primer, verze, s katerimi Kocijančič začenja eno izmed pesmi v pričujoči zbirki: »[K]lečim v votlini jeze / mračni polni srda / hočem polomiti kopja // a je jeze vedno manj«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani