nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
»Spopad civilizacij« se je pojavil v trenutku, ko jim je razpad Sovjetske zveze še vedno dajal upanje, da se bo tudi demokratična evolucija širila proti Vzhodu podobno kot nekoč komunistična revolucija, in ko so s prepričanjem, ki ga pozneje nikdar več nisem videla v njihovih očeh, trdili, da je treba najprej reformirati enostrankarski sistem, šele nato pa začeti razmišljati o obnovi skrhanih konfucijanskih vrednot, jih je skrbelo le to, da je balkanska vojna v tem trenutku res spominjala na huntingtonovski scenarij.
Poldrugo desetletje pozneje je svet ponekod podoben politološki prerokbi iz slavnega eseja, vendar moramo ob pogledu iz azijskega zornega kota posumiti, da je Kitajska med svojim razvojem prebirala Huntingtona in da je ob upoštevanju vrstic, v katerih predvideva združevanje konfucijanskih območij v novi gospodarski blok (kitajska matica, Hongkong, Tajvan, Singapur in kitajska diaspora) ter kitajsko sodelovanje z islamskim svetom v
hladnem sporu z Zahodom, opremila pragmatično logiko in merkantilistične obrazce s civilizacijskimi oznakami, da kažejo precej bolj filozofski značaj, kot ga imajo v resnici.
Težko je ugotoviti, do katere mere je samoodločba po preživelih civilizacijskih načelih resnična in do katere mere je umetno ustvarjena, vendar se zdaj zdi, da je Huntington prevladal nad kitajskimi liberalnimi intelektualci že zato, ker se azijska sila čedalje bolj odkrito predstavlja kot konfucijanska država in popolnoma odkrito izjavlja, da na demokratizacijo zahodnega sloga ne pomisli več niti kot na eksperiment.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani