nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Moški je torej večni ulovljenec/utopljenec, kot je ta krajina, čez katero se zgiba, ujeta v struno reke, ki jo prepolovi na dve večno odmikajoči/primikajoči si nasprotji. Tako pesnica pravi: »Zgiban prek nje, / široko krilo okrog ženskih bokov, / požiraš njeno gorko slino, nastavljaš / jezik njeni žgoči sapi in jo potiskaš pódse, / spolzko kot jeguljo in te zaklepa, hlipajoč, / med svoja stegna«. Torej v temno "prvobit", v maternico, ki se odpira skozi drobno, vabljivo razpoko, v katero, »razmajan od dneva, suneš / svojo ost«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani