nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V režiji Matjaža Latina ter z istima glavnima protagonistoma (Tadej Toš in Nenad Tokalić) so farso o životarjenju čudaških bratov Tonata in Rudata v lokalnem ptujskem govoru takrat uprizorili na obrobju starega mestnega jedra (na dvorišču Muzejskega trga), tokrat pa kar v njegovem središču (na dvorišču stare policijske postaje ob Krempljevi ulici). S tem so nehote opozorili tudi na vse opaznejši problem propadanja in praznjenja starega mestnega jedra ali pa njegovega poseljevanja s prebivalci s socialnega obrobja in dna, ki dostojne obnove in vzdrževanja žlahtne arhitekturne dediščine najstarejšega slovenskega mesta nikakor ne zmorejo.
Tona in Ruda pa se na mestno dvorišče z vso svojo megalomansko zbirko karamboliranih avtomobilskih karoserij, sedežev, izrabljenih in zavrženih kosilnic, motornih žag, sesalcev za prah, opreme za kampiranje, vrtnih palčkov in pravljičnih bitij iz plastike, napihljive ženske, živih kokoši in z vonjem po mesu z
žara nista naselila, da bi nadaljevala svoj nekdaj neuspešni boj z državno in lokalno birokracijo, ki sta se ji zdaj vsaj prostorsko v soseščini mestne hiše nevarno približala (naj spomnimo, da sta pri Dorstu kar po 24 smrtnih žrtvah znova in znova pošiljala opozorila in pritožbe na pristojno ministrstvo, da bi odpravilo nevarni ovinek kot prispodobo družbenega »slepega črevesa«, ki pa je prav njima omogočalo preživetje), ampak da bi preprosto parazitsko životarila v svojem notranjem in zunanjem kaosu, tokrat ob neznanskih količinah popite šmarnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani