nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Električni kotliček, v katerem je že pripravljena vroča voda (sobarica jo zamenja vsak dan in ti tako prihrani tudi ta napor), zeleni čaj, tipičen japonski kopalni plašč, skrojen v slogu kimona, ogrevana straniščna školjka z množico gumbov, ki jih še nisem v celoti uspel preizkusiti, dovolj široka postelja, še širši širokopasovni internet in plazma televizor z množico japonskih kanalov. Primernih predvsem za dodajanje kakšnega kamenčka v mozaik psihosocialne podobe tega nenavadnega naroda, ki je sposoben z enako zamaknjenostjo poslušati žebranje v šintoističnem templju kot pritiskati na gumbe avtomatov v ogromnih pačinka igralnih salonih, se servilno priklanjati ob vsaki priložnosti ali se zadet od sakeja opotekati pod neonskimi lučmi masažnih salonov, se zliti z množico uniformiranih brezosebnih uradnikov v labirintih podzemne železnice ali tetoviran križariti na harleyu s strupeno naličeno gospodično v zelo kratkem krilu in čipkastih dokolenkah ...
Glede Japoncev bi lahko rekli, da zanje večina klišejev drži, saj verjetno ni države na svetu, kjer bi bile tradicija in norme obnašanja tako močno zakoreninjeni, obenem pa bi na vsakem koraku to tradicijo in kodekse poskušali radikalno negirati in rušiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani