nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Njega, zatrdi zmerno zadržani pripovedovalec, zanima posebna rekonstrukcija brazilske veje družine, torej lovljenje časa, ki ga je živel praded Matija. Iz benignega okolišenja o okoliščinah odkritja pozabljene korespondence in razlogih, zakaj je razburljivi mit ostal v rodovni kroniki skoraj pozabljen, predvsem pa zakrit z nanosom spodobnosti, uvidevnosti do družinskega ugleda, tako rekoč zavre sočna zgodba o tesarju slovenskega rodu Matiji M. oziroma Mateu Menadu, skrivnostnem brazilskem podjetniku in njegovem življenjskem loku, izpisana z elegantno ekonomičnostjo (Kaj ni B. A. Novak pred leti omenjal naravne elegance Kovičevega verza?) in sloneča na prepričanju, ki ga zapisovalec nonšalantno navrže na koncu: »Sam svojih pisateljskih retuš kot po navadi tudi tokrat ne bom razkril, priznam le, da obstajajo, in upam, da tekstu v prid popravljajo slab vtis suhoparne dokumentarnosti.« Seveda je tak zastavek po smislu identičen drži, ki jo je imel že
pripovedovalec Poti v Trento, ko je opozarjal da s prirejenimi zgodbami poudarjamo resničnost opisovanega in harmoničnost zgodbene celote.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani