nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Tematizacija psa, natančneje psice v prvem delu pričujoče knjige se odlikuje po tem, da govorec ne zavzame nobene od omenjenih pozicij in živali ne opazuje kot objekt, marveč stopa z njo v interakcijo: »Ti meni daruješ živalsko toploto, v kateri,/kot v spomladanskem vetru valovi/tvoja dlaka, jaz tebi vonj človeške rane.« Nagovarja jo kot sebi enako, čeprav se vseskozi zaveda, da kljub tesni bližini med njima zija nepremostljiva vrzel, ki mu ne dovoli ustrezno ubesediti avtentičnega živalskega izkustva in samo njej lastnega razmerja do sveta. Prav ta specifična nemoč reprezentacije je tisto, kar povezuje psa s starimi mistiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani