nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Je mar mogoče, da bo največji latinskoameriški prijatelj azijske sile b .. b ... bojkotiral najpomembnejše igre v kitajski zgodovini?
A v hipu, ko se je že razjasnilo, da Lula pravzaprav nikoli, tudi pred tibetanskimi neredi, ni nameraval priti na olimpijske igre, Kitajska svetovni javnosti ni dovolila niti trenutka predaha in razmišljanja o tem, da bojkot morda ni nič več uporaben politični izraz, temveč je naredila še eno potezo, ki se zdi, kot da bi z njo izzvala na dvoboj vrednote proti vsem olimpijskim pravilom: pekinško okrožno sodišče je aktivista Hu Jiaja obsodilo na tri leta in pol zapora zaradi kriminala iz kategorije S.
Ko so nato po vseh svetovnih medijih fotografije tibetanskih demonstrantov, oboroženih s kamenjem, zamenjale fotografije suhljatega in kratkovidnega Huja, oboroženega s starim prenosnim računalnikom in prodorno pametjo, si človek ni mogel kaj, da se ne bi vprašal, ali Kitajska namenoma poziva na bojkot
same sebe in ali se država z dva in pol milijona vojakov in kdove koliko milijoni pripadnikov različnih rodov policije, nenazadnje pa tudi z gospodarstvom, vrednim skoraj 3000 milijard dolarjev in z vsaj desetodstotno letno rastjo, prestraši ob vsakem vzkliku svobode, da je postal freudovski Tanatos močnejši del njene miselnosti od konfucijanskega instinkta za pragmatičnost?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani