nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Njegova igralska in človeška podoba se v zadnjem desetletju utrdi v »skepsi«, »posmehljivosti« in »ranljivi nemoči«, čeprav navzven še bolj zmehča: Slavc na odru vliva zaupanje, natančno je artikuliran, a vedno tudi uvideven in odprt nasproti svoji vlogi, soigralcem, gledalcem, igralsko je urejen in moško eleganten, a v duši vendarle še vedno elementaren in neponarejen domala kot otrok ...
Slavko Cerjak je igralstvo razumel kot delo, vlogo kot izdelek, a kljub temu ga je bilo mogoče najmočneje začutiti, ko se je v nekem trenutku, v trenutku začudenja, zavedanja nedoumljivosti tako sveta kot tudi lastne nemoči ta svet utelesiti, ubesediti, ustavil in obmolknil. V njegovem pogledu je bilo takrat vse: sprejemanje sveta kot danosti, a tudi kljubovalen poskus razumeti ga, ponikniti v njegov smisel; užitek v njegovem izzivanju, premagovanju z igro, z besedo, a hkrati temeljno spoznanje negotovosti, tistega občutka, o katerem je nekoč tudi sam
zapisal: »Vsak trenutek tega mojega igralskega načina življenja pa je seveda nujno negotov.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani