nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
O Slavčevi »prostodušnosti« in »pedigrejski skrivnostnosti«, pa »radoživosti« in »uživaškem vetrnjaštvu«, o »žaru, sproščenosti in veri«, »govorni okretnosti« in še o marsičem drugem so - kadar seveda sploh so - tako poročali tudi v opisih njegovih naslednjih vlog, ob Ferdinandu v Spletki in ljubezni, Haimonu v Antigoni, Kazimirju v Kazimirju in Karolini, Maxu v Rožnatem trikotniku, Klavdiju v Hamletu, Josefu K. v Procesu, Moškem v Komediji, Frideriku v Veroniki Deseniški, Naletelu v Matičku, Tugomerju v Tugomerju, Fernandu v Stelli, Siratki v Narodovem blagru, Kontrabasistu v Kontrabasu, Higginsu v Pygmalionu, Ekdalu v Divji rački, Famusovu v Gorje pametnemu, Janezu v Grenlandski noči in tako naprej in tako naprej. Vlog, v katerih se je Slavc izoblikoval kot suveren ter prepoznaven igralski in človeški lik, je še veliko, a seveda nikdar dovolj.
Ko obnavljamo spomin, kamor se - paradoksno - najzanesljiveje zapisujejo igralske stvaritve, se
nam zazdi, da se je Slavčevo igralstvo razvijalo v desetletjih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani