nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kot peto uprizoritev v sezoni so v LGL na svojem malem odru na večer pred svetovnim dnevom lutkarjev za svoje najmlajše gledalce pripravili novo različico priljubljene klasične pravljice bratov Grimm o Trnjulčici, kakor jo je priredila za današnji čas in tukajšnje lokalno okolje Katarína Aulitisova ter sta jo prevedli Darja Pivk in Jelena Sitar.
Najopaznejša posebnost uprizoritve gostujočih slovaških režiserjev Kataríne Aulitisové in Ľubomírja Piktorja je dramaturški okvir v podobi nastopa štirih radoživih potujočih muzikantov, ki s svojimi odrskimi veščinami, zakoreninjenimi v lutkovnem in glasbenem izročilu stoletij, lahkotno in duhovito z »a capella« izvajanimi pevskimi večglasji navdušujoče gladko in tekoče oživijo eno najbolj priljubljenih pravljic iz evropskega izročila ter z načinom svojega odrskega predstavljanja z oživljanjem oz. poosebljanjem stiliziranih inštrumentov zlahka premostijo na videz komaj obvladljive časovne razdalje
med gotsko pravljičnostjo ter dandanašnjo virtualno medijsko bleščavo. Druga opazna posebnost uprizoritve je večfunkcijska vloga simpatično jezikave kamnite žabe, po eni strani kot (v igri nikakor) neme priče stoletnih dogajanj v kraljevskih oziroma mestnih javnih prostorih, po drugi pa tudi kot vizualno (in zvočno) prepoznavne lokalne posebnosti Ljubljane (spominjamo se lončenih smetnjakov v podobi žabe s široko odprtimi usti), ki ima svoj odmev tudi v lokalni vprašalnici »kva« oziroma iz nje duhovito izpeljanemu karakternemu govornemu »kvakanju« te bistroumne opazovalke in komentatorke z distance.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani