nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Med drugim omenja Antona Ažbeta in njegovo münchensko zasebno šolo, z razstave pa vsakega slikarja posebej, tako da bo tuji obiskovalec dobil kar izčrpno informacijo najprej o Tonetu Kralju kot najstarejšem na razstavi, potem Gabrijelu Stupici, Mariju Preglju in Francetu Miheliču, nato Zoranu Mušiču in Stanetu Kregarju, kot generaciji avtentičnega izražanja lastnega dojemanja sveta in samih sebe. Sledi generacija Marka Šuštaršiča, Štefana Planinca, Janeza Bernika, Rudolfa Kotnika, Andreja Jemca in Silvestra Komela, večinoma z barvito abstrakcijo in nadrealizmom. V primerjavi z abstraktnim ter izrazno poudarjenim krajinarstvom ter eksistencialno obarvanim slikarstvom so v slovensko umetnost redkeje vstopili tudi prijemi, ki so se usmerjali zgolj v konstrukcijsko ali opartistično prepogibanje likovnega jezika, kot ugotavlja Komelj (Drago Hrvacki, Gustav Gnamuš, Sandi Červek, Zdenka Žido).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani