nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Torej zadrega, prisiljeno nasmihanje, zmedenost, sram, skratka, krč ob neznansko smešnih gegih, ki niso nikoli padli na raven cenene burleske, temveč so domiselno razkrivali in odpirali najrazličnejša eksistencialna ozadja in vprašanja ter predstavljali pravo parado vokalnih tehnik, ne da bi se pri tem zatekali v prazen, abstraktni in fluidni hermetizem, tako priljubljen pri naših velikih umetnikih.
Kot rečeno, so tri predstave šle mimo skoraj neopaženo, saj je, kot kaže, smisel za humor pri nas rezerviran za nekakšno "neobalkansko" dovtipnost, abotne televizijske telenovele domače produkcije ter cenene komedije komercialnih gledališč, medtem ko mora biti »visoka« kultura resna, našminkana in napudrana, pa čeprav gre pogosto zgolj za ličenje trupla pred pokopom ali kremacijo. V tem je seveda tudi smisel samoobrambne strategije domače umetniške scene, ki mora vzdrževati status resne institucije, sicer se lahko začnejo tabuji - in s tem seveda
privilegiji - hitro sesuvati, predvsem pa je treba ohraniti avreolo vzvišenega poslanstva, ki z navadnimi smrtniki nima veliko opraviti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani