nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prebežnik iz Trsta pred fašizmom, častnik v starojugoslovanski mornarici, letalec na hidroplanih, član Osvobodilne fronte od junija 1941, interniranec v taborišču Gonars, leta 1943 prebežnik k hrvaškim partizanom, poveljnik bojne barke, partizanski letalec navigator v sestavi angleškega vojnega letalstva, po vojni vojaški diplomat in visoki častnik v jugoslovanskem vojnem letalstvu, v letih 1948/54 informbirojevski zapornik, nato univerzitetni bibliotekar, lingvistični pedagog, lektor za angleščino na univerzi, pisec znanstvenih člankov in še danes uporabljanih lingvističnih učbenikov ... vse to je bilo združeno v tistem edinem življenjskem skoku profesorja Ivana Konteja.
Morda je tolikšno obilje usode nosil v genskem zapisu, podedovanem od davnega, neznanega in - čisto mogoče - avanturističnega prednika, katerega priimek se je po italijansko začenjal s C. Kontejev oče ni bil več avanturist in tudi Italijan ne, pač pa vesten
cesarskokraljevi poštni uradnik, doma iz Bele krajine, ki se je po ukazu službe selil po donavski monarhiji. Njegova stalnica je bila zvestoba slovenstvu, njegovo načelo častitljiv slovenski rek: kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani