nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Časovni horizonti sedanjosti in mitičnega metaforičnega časa se prepletajo že v uvodu: »Odkar živim v bližini te divje hruške, se mi niti premakniti ni treba, in že lahko vidim v daljave ali pa se ozrem v čas.«
Po pravljičnem začetku o divji hruški, katere veje segajo v nebo, se literarni tekst začne med skoraj neopaznim prehodom prepletati s sociografijo neke majhne vasi, simboličnega kolektiva: »vaščani, kadarkoli izustijo besedo vas, nimajo v mislih kraja z njegovim zemljepisnim imenom, ne, besedo vas razumejo v smislu sveta«. Pripovedovalec se ozre daleč nazaj v zgodovino, vse do neolitika, preko časov Avstro-Ogrske monarhije, preko obdobij, ko so v tej regiji živeli Rimljani, Kelti, Avari, Germani ter moravski, frankovski in slovanski naseljenci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani