nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Fundus, iz katerega izidejo destabilizatorji dramske forme (Ionesco, Beckett, Handke, Koltès, avtorji slovenske poetične drame - Jovanović, Müller, Jelinek, Kane), je prostor, ki ga razpreta Artaud in Brecht s spodkopanjem avtoritarnega očesa reprezentacije - nanje je (po vzoru Szondijeve teoretizacije stanja po »absolutnosti« drame) nato apliciran teoretski aparat interpretacij krize. V nastali agori besedilnih tehnik, ki dekonstruira ideologijo »originalnega avtorstva«, so prehodi mehki, saj je notranja povezanost načrpana iz Bahtinove teze, da ima sleherna izjava robove, naseljene z drugimi izjavami.
Znotraj avtonomizirane umetnosti (odstranjevanju romanticizma kot estetske religije, reprezentativnosti in teologizacije dramskega avtorja, če se omejimo le na te) je kontinuiteta avtorstva ohranjena, le da znotraj modificiranega razumevanja terminov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani