nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Mungiov socialistični (in socialni) triler je perfektno dramatizirana, trda, časovno strnjena (vse se odvije v enem večeru) in neizprosna drama, v kateri Ceausescujev režim ni prikazan zgolj kot represivna ideološka mašinerija, temveč kot zelo natančen in dosleden aparat nadzora. 4 meseci, ki se uspešno izognejo nekaterim (nakazanim) klišejem, denimo motivu maščevanja (ko Odilia Bebeju izmakne nož), ne prinašajo obsodbe Gabitinega početja ali apologije pravice do splava; Mungiu raje suvereno izriše klavrni romunski vsakdan koncem osemdesetih, z absurdno birokracijo, sredstvi nadzorovanja in ustrahovanja na vsakem koraku. Zaradi režiserjevega inteligentnega vodenja pripovedi gledalca ne zanima toliko, ali bo abortus uspel in ali bo Gabita preživela, temveč, ali bosta dekleti v procesu prikrivanja kos vsem preprekam, utelešenim v likih hotelirjev, avtobusnih kontrolorjev, snažilk, natakarjev in varnostnikov. Gabitin splav je potemtakem Mungiov
macguffin, hitchcockovski pretvezni »objekt« oziroma dogodek, ki je v pripovednem smislu manj pomemben od tistega, kar se dogaja okrog njega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani