nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
V tem dogajanju velikega razvoja ni, je zgolj sinkopirano pulziranje, ritmično (najpogosteje ponazorjeno z agresivnimi udarci ob ozvočeno scenografijo) markiranje uprizoritvenega časa, ki pa zna kljub predvidljivosti proizvesti emotivno skrajno intenzivne trenutke. Vrsta prizorov je tako učinkovitih že samo v svoji ikonografski intenziteti (kostumograf je bil Leo Kulaš), kot denimo nastop demaskirane Kunigunde (Petra Govc), več kot posrečene pa so tudi nekatere rešitve, ki dobro izkoristijo ali sredstva oz. postopke, ki jih uprizoritev sama vzpostavi (denimo prizori z živo glasbo, raba scenografije), ali pa spretno izrabijo možnosti, ki jih ponuja teater kot tak (Katičina potopitev v ogenj - pogrez, pločevinasti zvoki nevihte, dinamika dima ipd.).
Pesentijev uprizoritveni svet tako vznikne iz razlike, ki poganja že Kleistovo dramo in tudi njeno sodobno razumevanje, pri tem je, kot rečeno, intenziven, a kdaj tudi hladen, saj se načrtno
odpoveduje resentimentu in skuša pripovedovati o tej razliki tako, da svet - in hkrati uprizoritev kot tako - do neke mere razgalja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani