nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ko svetloba od nadglavišča gre v zaton, se spremeni v počitek in sliko popoldanskih sanjarjenj, tudi razmišljanj, a zmeraj na meji blodenj, v dremežu, kjer je čas zmanjšan na trajanje. Zato kljub sodobnosti, kljub obreganju ob z množičnimi občili razpihane teme, kljub pronicljivosti v domenah vsakodnevnih stremljenj upravnega stroja, kljub biti tu in zdaj in iti še kam pesnik ni obremenjen s kako krivdo ali grehom, ni obremenjen s poslanstvom, čeprav je poslan, da zapoje in zapiše stihe o zavedanju določenega dela nedoločenega, je poslan, da mu včasih uspe špric vsemu navkljub, je poslan brez nadloge naloge. Pesnikova premišljevanja so zvezana s strdki, z gnidami vsakdana, iz česar vzidejo perjanice miselnih povezav in sprenevedanj kot pesniških pomagal, slik, ki se spogledujejo z "naddejanskostjo".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani