nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Pesnik je tako v položaju določene razprostranjenosti in tudi razpetosti, s čemer se seveda ne sprijazni, pač pa se umakne v samoopazovanje, kar uporništvo zoper raztrganost omili in s tem poduhovi na vztrajanje, ki ni sprijaznjenje, pač pa radoživo zrenje sebe: vzpostavljeni so pogoji za zaseben prostor z vedo, vero in veščino, ki je določen le z zmožnostmi lastne zavesti.
Ukvarjanje samo s sabo je polje pesniškega prostodušnega besedenja s stališča jaza in s stališča zavesti mejnih stanj: koliko nas ustvarja mêne in kakšen je moj delež v vas in kakšen je naš doseg? Tako lahko vznikne predstava o lastni večkratnosti, tako lahko pride do posvetitvenih obrazcev in pesnikove zmožnosti videnja, ko predse postavlja podobe in like ter spretno gradi splet slik in besed v sozvočje pesmi o človeški božanski vsebini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani