nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Konec je tako veselo sproščujoč in razbremenjujoč za vse protagoniste in občinstvo, a tudi nevsiljivo poučen.
Režiser Saša Jovanović in avtorica likovne zasnove lutk in scene Jasna Vastl sta že z izbiro materialov (kovina, blago), načinom njihovega oblikovanja in stilizacije ter tehniko animacije (na igralnih površinah hišnega »podstrešja« in skozi majhne hišne »okenske« odprtine od zadaj) poudarila razliko med hladno, okorno, dvodimenzionalno in standardizirano kovinsko podobo sveta staršev oziroma odraslih in bolj toplo, upogljivo in prilagodljivo podobo Bratca, ki se ji v nadaljevanju kot iz »srčne omarice« odraslih pridružijo še njihovi podobno topli in upogljivi lutkovni dvojniki staršev, sestre Barbare in nazadnje tudi odrešilnega kužka Bimba. Izjemi v tem poenostavljenem svetu hladno-toplih in trdno-upogljivih nasprotij sta na eni strani domišljijska kovinska lutka Kljukca s propelerjem na glavi kot prispodoba popolne svobode ter na
drugi strani odločilni poseg živega Gasilca, ki s poklicnim poslanstvom rutinsko prispeva k srečni razrešitvi nastalega zapleta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani