nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Igrala se je uspešnica, ki se bo kmalu znova, s Pogorelićem (na pomoč, Ivo!): Rahmaninov, Drugi klavirski koncert, ta s sentimentom naphana skladba, ki jo lahko pred trivialnim učinkom reši iskreno doživeta, strastna, zvočno ulita in hkrati bengalično plameneča izvedba. Z Gindinom, ki očitno zastopa (od nekdaj živo) uradniško vejo ruske tradicije, Rahmaninovu ni bilo pomoči, obsojen je bil na indolenten, monotono napihnjen in oster etudni izsev, s kleparsko štrlečo kantabilno akordiko, "neblestečimi", z zalitimi pasažnimi slapovi, ledeno enakomernostjo (odsotnost "rubatirajočega" valovanja), kvečjemu z enim ali dvema impozantnima vzponoma (npr. tik pred finalnim vrhuncem) - pa še tovrstno akumuliranje je hotel preglasiti orkester, sicer slabo povezan, muzikalno gluh (delni izjemi: solo rog in klarinet).
Španska rapsodija in Čudežni mandarin sta sijajna priložnost za kontrasten pogled orkestra vase in čezse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani