nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Solidno, z dobrimi 40 tisoč obiskovalci, se je prijel Nepopisan list (2000) Janeta Kavčiča, zadnji pravi mladinski kinofilm - kjer dvorišče postane prepovedano bojno polje za mladega Luko (Jan Grilanc), ki mu starša igrata Tanja Ribič in Borut Veselko -, in pokazal, da je mladinski film po krivici najbolj spregledan žanr filmske Slovenije, kar je z dosego zlate role dve leti pozneje dokazal tudi televizijski šmorn Pozabljeni zaklad (2002) Tuga Štiglica. Miha Hočevar pa je v tistem času zbral svojo stalno klapo okoli ljubljanskega lokala Žmavc ter z njimi posnel Jebiga (2000), izvrstno komično minimalko o urbanem poletnem dolgčasu, ki je spomladi na pragu novega tisočletja dokazala, da je lahko čisto spodoben tudi precej nizkoproračunski film. Tisti, ki so ga videli, so bili zadovoljni ter to povedali še drugim in eden od najbolj izvirno spromoviranih slovenskih filmov (z naslovom kot sloganom vred, saj se je ta v delovni verziji glasil Bazilika) je iz malega
filma postal velik hit, saj je pritegnil skoraj 50 tisoč gledalcev. Drugi Hočevarjev film Na planincah (2003) je kljub mladinskim in "etnojugonastavkom" domače gledalce pustil bolj hladne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani