nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Bolj pomembno je dejstvo, da Janša z rekonstrukcijo in transkripcijo dokumentarnega materiala obudi dejstvo, ki ga je naša politična (in medijska) realnost že v dobršni meri potlačila. Trganje Ambrusa iz (delno diktirane, delno spontane) amnezične politične in medijske stvarnosti je tako bistvena kvaliteta tega dogodka, ki se naseljuje v samem travmatičnem jedru slovenske politične mitologije, pa čeprav ne skriva svojih scenskih oz. konceptualističnih izvorov.
Scensko dimenzijo te več kakor paradigmatične, eminentno politične »predstave« dopolnjuje tudi uprizoritveni okvir, ki ga z dolgotrajnim mantričnim izklicevanjem enega samega simptomatičnega imena opiše sam Janez Janša, ki se tik pred koncem pridruži zboru in se na projekcijah instalira v nekaj ključnih točk slovenstva (Triglav, NUK itn.), od koder se brez prestanka razlega neznosno isti refren »Cigani, Cigani, Cigani ...«: da bi slišali, kar smo morda preslišali, da ne bi pozabili,
česar ne bi smeli nikoli pozabiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani