nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nove možnosti teatralizacije
Dr. Krištof Jacek Kozak je v prispevku Sizifov kamen ali imanentna političnost tragedije opozoril na tragedijo, ki je bila v antiki najbolj politična dramska vrsta, saj je opozarjala na »konstantno razprto področje družbenega spopada« med posameznikom in družbenim okoljem, sistemom, oblastjo (zgled je Sofoklejeva Antigona). Tudi v današnjem času »samopozabe in razdejanja subjekta« bi bila po njegovem mnenju tragedija najprimernejša za predstavljanje konfliktov, s katerimi »v bistvu demaskira družbo in kaže na konflikt tam, kjer si ta želi vzdrževati videz enotnosti«. Dr. Tomaž Toporišič pa je v prispevku Politike uprizarjanja in sledi performativnega obrata v sodobnem gledališču in scenskih umetnostih sopostavil prelomne pojave iz 60. in 70. let (dunajski akcionisti in pri nas skupina Pupilija Ferkeverk) ter iz zadnjih dveh desetletij (Elfriede Jelinek, Thomas Bernhard in pri nas Bojan Jablanovec z Via
Negativo in Emil Hrvatin).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani