nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Med protagonisti, ki v interpretacijah široke palete ekstatičnih čustvenih napetosti za prostrani avditorij v dialogih niso bili vselej dovolj glasni in razumljivi (svetovalec za govor je bil Simon Šerbinek), so nosilne vloge s primerno oživljenim revolucionarnim zanosom in človeško tankočutnostjo izoblikovali: Nataša Matjašec kot pretresljiva od vojne značajsko in idejno »skrivenčena« Rutarica (mati padlega partizana Jožeta, elementarno ogrožena v svoji tradicionalni zavezanosti zemlji, družini, rodu in »veri staršev«); Tjaša Železnik kot njena ideološko prevzgojena uporniška hči Vida, v kateri za žensko najbolj boleče in sramotno nasilje, katerega vrhunec je tokrat Ferleževo surovo posilstvo kar na prizorišču, le še okrepi pokončnost in neomajno zvestobo idealom; Gojmir Lešnjak Gojc kot vse bolj »volčje« nevarni in prepričano svobodomiselni mlinar Rutar ter Aljoša Ternovšek kot njegov zavrženo izdajalski pomočnik Ferlež, ki se v slepem prizadevanju zgolj in samo za lastno
korist strmoglavo spušča vse do samouničevalnega konca. Prostodušno svetlo epizodo kmečkega dekleta Lenke je prispevala Arna Hadžialjević, vso zavratno nevarno skrivnostnost in dvoumnost domnevnih oz. pravih raztrgancev pa sta oživila Primož Pirnat kot Dr. Mrož in Kristijan Ostanek kot Mihol.
Odziv na premiero, ki se je spontano sprevrgel v dolgotrajen aplavz in celo izjemno redko doživete stoječe ovacije polnega avditorija Linhartove dvorane, omogoča sklep, da je uprizoriteljem izhodiščna namera uspela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani