nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Zdi se, da sta se prevajalca in prirejevalca besedila, Igor M. Ravnik in Zvone Šedlbauer, tudi režiser, te rahle (dramske) anahronističnosti zavedala, zato napela govorico, predvsem pa besedilo posodobila in regionalno umestila zadevo v tukaj in zdaj, tudi z enkrat bolj, recimo pri prenosu zdravnikove "psevdonemščine" v "psevdočeščino", ne pa vedno posrečenimi aktualizmi ali pa z reperskimi sklepi obeh dejanj - avtorja songov sta pesnik Boris A. Novak in skladatelj Bojan Jurjevčič - Jurki; songi zaostrijo potujevanje in razgibajo naslovno vlogo.
Posodobljena je tudi igra; Gašper Tič in Miriam Korbar Žlajpah sta starša Jožce Rožce, on ves šegav in infantilen, pripravljen na hude šale, ki pa vendar razkrivajo njegovo nesprijaznjenost in kažejo načine bega iz zveze in od odgovornosti; Tič svojo vlogo odigra s precejšnjo silovitostjo in prezenco, temperamentno, predvsem stavi na zgornjo mejo, na vzkipljivost in izbruhe in trenutke, ko njegov
junak izgublja živce, v stilizacijah in premem govoru je precej natančen, verjetno je najbolj prepričljiv takrat, ko vidimo njegovo približevanje drastičnim potezam in morda celo norosti; Korbarjeva je stišana in trpna, njena igra je bolj zadušena in stavi na minimalizem, čeprav z močnim preživetvenim gonom, v drži in mimiki se kaže njeno upanje pa tudi materinska brezpogojna ljubezen. Naslovno junakinjo, ves čas na vozičku, odigra Viktorija Bencik, čeprav nema, na posamezne glasove zvedena vloga je odigrana natančno, tudi presunljivo, vendar pa tudi na posrečeni in premišljeni meji med verizmom, katerega podlaga je očitno raziskovanje empirije, in dobro odmerjeno stilizacijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani