nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Zakonodaja na področju duševnega zdravja bi morala poskrbeti, da bi zagotavljali ustrezno zdravljenje ljudem, ki ga potrebujejo, na pravem kraju in pravi čas. Dejansko pa se tiče postopkov sprejema v psihiatrično bolnišnico proti volji posameznika, kadar se oceni: 1. da ima duševno motnjo, katero je mogoče zdraviti; 2.da je duševna motnja take intenzitete in kvalitete, da onemogoča informirano odločitev o potrebi po zdravljenju; 3. da se z odlaganjem zdravljenja ogroža zdravje in življenje osebe z duševno motnjo oziroma zdravje in življenje drugih.
Pri tem se nam takoj postavijo tri vprašanja: zakaj se zakonodaja tiče samo sprejemov, zakaj ne tudi odpustov; zakaj se tiče samo sprejema v psihiatrično bolnišnico, zakaj ne obravnava zdravljenja duševne motnje nasploh; in navsezadnje, zakaj se tiče samo oseb z duševno motnjo, zakaj ne tudi oseb s telesno motnjo oziroma oseb z boleznijo nasploh?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani