nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nič »višjega« ni na videz - glede na druge stavke - žarelo iz dirigenta, godalni zvok pa je bil zgneten korično izživeto, mirno, prizadeto, zmožen vpijoče miline, polnosti, razpetosti nad harfno razloženim časom. Pehlivanian se je v izzvenu žal odločil za premor, ne za most (preliv) v zadnji stavek, v katerem je up skopnel, saj se rondojsko gradivo ni napletalo oziroma vračalo v napetostno progresivnih stopnjah, ampak je vztrajalo v neki udobnosti, tako da se je zgolj dopolnila velika in dolga zloženka, katere sestavitev si je zadala zanesljiva, pretežno ležerna izvedba, skoraj od začetka (premalo usodno poantirani signali solo trobente) nevtisnjena v zvočno-ritmično snov, v njeno oblikotvorno, četudi že kar prepadno nalomljenost.
Izvedba je torej, če izvzamem Adagietto in delež solo roga (rogovi kot skupina so bili razmeroma labilni), dajala vtis tehnične propedevtične informacije o umetnini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani