nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
V njegovem središču je tokrat izraznost plesalkinega slokega, voljnega in obvladanega telesa, z estetsko govorico telesnosti premišljeno postavljenega v prazen in zaprt prostor (odrske »kocke«) ter podprtega s selektivno izbrano likovnostjo, kamor sodi v prvi vrsti uporaba asketske barvne in svetlobne palete med belo in črno (oblikovalec svetlobe je bil Tomaž Bezjak), a tudi izbira in pretvorba kostuma (asistentka za kostume je bila Jenny Štumberger), maske (Mirjana Djordjević), rekvizita (stola) ter učinkovito in pomenljivo vkomponirane sekvence videoprojekcij Mateja Modrinjaka. Manj domišljena se zdi izbira razmeroma raznovrstne ter včasih tudi pretirano patetične in hrupne glasbe (od citatov Mozarta do všečnih odlomkov sodobne trendovske scenske glasbe), zvokov, šumov in besed v tujih jezikih (uporabljenih bolj zaradi zvočnosti kot pomenov).
Kljub precejšnji enigmatičnosti in hermetičnosti, ki jo z vsemi skrbno izbranimi in disciplinirano
uporabljenimi odrskimi izrazili odmerjeno sprošča avtor uprizoritve s sodelavci, je mogoče iz približno 40-minutnega odrskega dogodka razbrati, kot bi nam hotel predstaviti do neme in obenem vsepovedne abstrakcije prečiščeno in oluščeno pilotovo oz. umetnikovo (Saint-Exupéryjevo) »poslednjo uro« v puščavskem pesku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani