nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Po njegovem mnenju bi morali Rusijo, kakor vsako človeško družbo, razumeti v njeni veličini in napakah, »če hočemo do nje izoblikovati odnos, ki naj ne bo samo sentimentalen, temveč bo temeljil na racionalni presoji, kako z njo smotrno živeti in sodelovati«.
Ta Pirjevčeva izjava se je prejšnji teden znašla na platnicah pet let stare uspešnice britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa Natašin ples, ki je v prevodu Mateja Veniera in s spremno besedo Igorja Grdine izšla pri založbah Studia humanitatis in Modrijan. In bolj posrečeno izjavo bi težko našli za odlično knjigo, ki ni le ali pa sploh ni Kulturna zgodovina Rusije, kakor se malce zavajajoče glasi njen podnaslov, temveč avtor z veščino literata in eruditstvom, ki ni omejeno le na strogo stroko, preplete dejanja realnih »zgodovinskih« oseb (tudi v najbolj trivialnih podrobnostih) in življenja fiktivnih, literarnih junakov v nekaj, kar bi lahko poimenovali tudi zgodovina iskanja ruske
identitete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani