nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kozmosa, ki bi mu lahko rekli tudi korpus, saj vse v prostoru pulzira kot gromozansko telo, organizem, ki v tej maši zadušnici, kakor je predstava podnaslovljena, nikakor ni mrtvo in negibno, čeprav, to je treba priznati, že kaže znake razpadanja pri živem telesu. Fabrovski peklenski načrt je torej dvojen: v rekviemu pokazati konec nečesa veličastnega, kar življenje, zemeljsko bivanje zagotovo je, hkrati pa prikazati tudi njegovo novo življenje, najsi bo v smislu korporealne de(kon)strukcije "deorganizacije" kot "razorganjenja", razpada, najsi bo kot metamorfoze, preobrazbe - in osrednja figura predstave je zato metulj - ki v svoj večni krog jemlje vse, kar je, čeprav mu na vsaki od svojih postaj podeljuje nove, nepričakovane oblike in funkcije. Metamorfoza ni odrešitev, se zdi, da poskuša povedati Fabre s svojimi igralci, plesalci in glasbeniki, čeprav v svojem drobu presnavlja vse, česar se dotakne, preobrazba je vendarle to, kar pove njeno
(slovensko) ime: stvarem daje nove obraze, pri čemer - in tu tiči avtentična groza - stari niso več prepoznavni, v neki skrajni posledici jih ni več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani