nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Odločili smo se, da svojo državnost in narodno samobitnost utemeljujemo na kulturi, pesništvu, umetnosti in znanosti, na znanju in inovativnosti, Megahit pa nas pelje v povsem drugo smer, v nekulturo, zasvojenost, poniževanje pred ameriškim bogom Dolarjem, predvsem pa nam jemlje enega najlepših predelov naše domovine. Poskusimo obogateti drugače, lepše in čistejše!
Ta svoj apel, ta »glas vpijočega v puščavi« (saj se zdi, kakor da je »tam na vrhu« že vse odločeno) naslavljam predvsem na našo vlado, na gospoda premiera Janeza Janšo osebno (iz njegovih mladostnih pesmi, objavljenih v Novi reviji, se spominjam, da ima rad naravo, naše gore in doline), apeliram pa tudi na slovensko Cerkev (četudi sam nisem njen član), na gospoda nadškofa Alojzija Urana osebno (saj vem, da močno ljubi slovensko zemljo), naj zdaj, čim prej, jasno in glasno pove svoje mnenje o tem: mar je prav, da se Primorska spreminja v gnezdo »menjalcev denarja«, ki
jih je Jezus izgnal iz templja?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani