nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Fortuna je bila uvodoma nagovorjena brez "koroniranega" (v)diha, prebujanje pomladi se še ni kaj dosti tikalo nikogar izmed nastopajočih, o zborovski barvni razplastenosti, plastiki rubata, izživetosti (hipnega) kontrasta ni bilo ne duha ne sluha.
Dozirno sicer načrtovani (strofično rastoče dinamične stopnje Ecce gratum ipd.), a v metriko matematično ukleščeni tek pa se je sčasoma odprl vitalnosti, ki ga je utripajoče preplavila v pivski sceni z impulzivnim in sploh bogatim nastopom moškega zbora (da, boljše polovice korpusa) in se stopnjevalsko še zlasti napela v čutnosti »prijetnega časa« (Tempus se iocundum); tu je bilo dirigentsko vodstvo sijajno. V solistični trojici me je navdušil tenorist Sean Clayton s svojo obešenjaško pesmijo, s pravo, glasovno docela spontano uresničeno izrazno mero (»jokajoči« poudarki).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani