nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Še vedno ohranja osnovno motiviko obeh zgodb, do njih se ne opredeljuje s pomočjo ironične distance (če že, potem parodije), pač pa iz njih črpa bistveno - lirizem, krhkost, emocijo, presunljivost in ključni element: mojstrsko virtuoznost devetih plesalcev (Andrea Boardman, Xuan Cheng, Talia Evtushenko, Mistaya Hemingway, Keir Knight, Bernard Martin, Dominic Santia, Jason Shipley-Holmes, Zofia Tujaka).
Hitrost, natančnost, osredotočenost na detajl, tehnična perfektnost se v uvodnem delu »poklonijo« klasiki, a kmalu se njena zgodba začne lomiti pod težo preštevilnih Lockovih intervencij. Vloge se premešajo, spol postane irelevanten, skupinske prizore nadomestijo dueti, moški plešejo ženske dele ... preglednost in režijska jasnost slabita, vedno bolj natrgana struktura se zveže šele s podvojenim uvodnim prizorom, ki pa ne zmore osmisliti celotne parafraze.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani