nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ali mi lahko, prosim, popazite za hip na kovček, da skočim v javno stranišče,« ga zaprosi emigrant.) Potem so na tej liniji vzbrsteli tudi drugi ali pa so se ji pridružili; Handke se je vzpel z on the road romanom in hkratnim Zmerjanjem občinstva, Jelinkova je obdelovala travmatično seksualnost, vendar pa se zdi, da je od Bernhardovega revolta ostala bolj zunanja gesta, ki ni brez jezikovne občutljivosti, detajlne analize vsakdana, le nasprotnik se je nekako prikril in je potem militantna retorika, ki je zdaj izgubila fronto in razgraja daleč od pravega spopada, izgubila izpred oči svoj objekt in postala prazna gesta, ki se zaganja enkrat sem in drugič tja, v tej svoji sveti jezi pa dobiva tudi presenetljive, khm, že kar sprevržene oblike; Hankejevo izgubo sanjačeve devete dežele smo lahko še razumeli kot pesniški projekt, nostalgičen in naiven, čeprav nesprijaznjen in skozi to tudi malo infantilen, njegovo potovanje k trem rekam in vznesene verze na
Miloševićevem grobu je mogoče razumeti samo kot trmo in poskuse izstopati, za vsako ceno. Jelikova v Ljubimkah in Učiteljici klavirja še koplje, še praska, živa rana, živi sok, v Nasladi pa se na seksualnost drugih podela zviška in opise pritera do mučnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani