nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Spomnite se romance med šoferjem avtobusa, klasičnim angleškim proletarcem, in revolucionarko iz Nikaragve (Karlina pesem), razmerja med pleskarjem in socialno delavko (Ime mi je Joe), pa več kot platonske simpatije med mehiško ilegalko in losangeleškim socialnim aktivistom (Kruh in vrtnice), velike ljubezenske zgodbe med muslimanom in katoličanko v Glasgowu, mestu, kjer se verska pripadnost kaže slikoviteje - in siloviteje - kot kjerkoli drugje na svetu (Le poljub) ...
Laverty je z Vetrom znova v polni »družinski« formi; tragični bratovski spor je znova najšibkejši del filma, ki v primerjavi z Jordanovim visokoproračunskim Michaelom Collinsom (1996) namesto nacionalnega zamaha raje izpostavlja lokalno gverilo in notranje konfrontacije. Kar ga dela še posebno aktualnega, saj Veter, ki trese ječmen (naslov filma je vrstica iz irske domoljubne pesmi) ne spregovori zgolj o angleškem imperializmu in o tem, kako so se vedli agresorji, temveč tudi
o tem, kako so se Irci; govori o genezi (sodobnega) terorizma, o konfliktu med zmernostjo in ekstremizmom in seveda o prevladi političnih interesov nad humanimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani