nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Namen izdaje takega zbornika, v katerem avtorjev ne povezuje nobena skupna nit in jih, kot bi rekel pesnik Franc Merkač (poleg mnogih drugih je slovensko besedišče prav on obogatil z besedo besedolomnice), ne tlači več etno-politična mora, je opozoriti na to, da slovenska literatura ne nastaja le v egocentrični prestolnici, marveč tudi v Celovcu in Trstu, pa tudi na to, da tam ne ustvarjata le Lipuš in Pahor, marveč vrsta mlajših, ki se zaradi dokaj znanih razlogov težko uveljavijo tako v Ljubljani kot svojem okolju. Nepoznavanje dogajanja v zamejstvu se kaže tudi v tem, da so zamejski Slovenci v slovenskem kulturnem prostoru večinoma predstavljani kot žrtev, kar je celo omalovažujoče. Da slovenska kulturna politika malo verjame v zamejsko kulturo, se med drugim kaže v tem, da je sodelovanje v zadnjem desetletju in pol skoraj zamrlo, vsa skrb zanjo pa je strnjena v enem samem uradu, namesto da bi bila porazdeljena po različnih ministrstvih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani