nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nato nas iz blagega prehranjevalnega razpoloženja iztirjajo pesmi, ki po vsebini povečini nikakor niso to, kar si predstavljamo kot primerno spremljavo k hrani (npr. Verlainov Pogreb, Wildova Jetniška balada, Bennova Lepa mladost, Baudelairove Vampirkine metamorfoze ali Poejeva Annabel Lee), njihovi intonaciji pa se pridružujejo tudi igralski komentarji, ki nas na prvi pogled šaljivo, a vendarle neusmiljeno treznijo. Končno pa je tu Trenutek resnice (tako napovedan na jedilnem listu), namreč posnetek eksplozije jedrske bombe, s komentarjem enega njenih tvorcev, Roberta Oppenheimerja, ki zloveščo gobo pospremi s prav nič ironičnim citatom iz Bhagavadgithe o neusmiljenem prinašalcu smrti in pokončevalcu svetov in na ta način smrt iz poezije preseli v surovo (in nedvomno tudi današnjo) stvarnost.
Benevolentna prijaznost, s katero gledalcem strežejo nastopajoči (Neda R. Bric, Maruša Geymayer - Oblak, Branko Jordan, Janja Majzelj, Ivan Peternelj
in Ivan Rupnik), je torej v temelju sumljiva, med ljubeznijo in smrtjo, med užitkom in kaznijo, med hrano in njenim drugim (torej drekom, o čemer v predstavi sicer ni neposrednega govora) je samo tenka linija, ki ni nikdar dokončna in jo je mogoče mimogrede prestopiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani