nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
»Lov« obeh bratcev za domnevnim hipnim odsevom skrivnostne violinistke na zaslonu in nenehno ponavljajočo se mamljivo melodijo žlahtnega godala se najprej odvija znotraj računalniškega sveta navidezne resničnosti, kjer se neučakana protagonista srečata z vrsto digitaliziranih bitij (od radoživih Pleskarjev in Papige v kletki do Velikega in Malega dvojčka, od samovšečnih Črk in poosebljenih Štirih letnih časov do Računalniškega možica, ki kot nekakšen računalniški črv ali virus vztrajno »briše« navidezno resničnost z zaslona), dokler se na koncu vendarle ne izkaže, da prihajajo krhki in nežni »spevi srca« iz bližnje sobe, kjer si z njimi krajša ure samote neznana deklica na obisku pri svoji teti. Šele ko Tinček končno ugasne računalnik in s tem odvzame moč Računalniškemu možicu in vsem drugim umišljenim bitjem, se pred fantičema razprejo vznemirljive možnosti neposrednega spletanja poznanstva in morda tudi prijateljstva s skrivnostno vrstnico iz
bližnje soseščine.
Žal se ne režiser in ne avtorica likovne zasnove Ivanka Apostolova nista zadosti ukvarjala z izbiro primernih lutkovnih izrazil ter se nista potrudila vzpostaviti ključne vizualne in tehnološke razlike med svetovoma računalniško hladne dvodimenzionalne ter človeško tople tridimenzionalne resničnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani