nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kovačeve besede, da je »balet resnično gospodar časa«, je mogoče razumeti na več načinov - balet je vsekakor gospodar časa baletnih plesalcev, katerih kariera je zaradi telesnih poškodb časovno zamejena, poleg tega je balet gospodar časa tudi v plesni formi, ki se je sicer od nastanka v 17. stoletju formalno spreminjala, hkrati pa je nedotaknjeno kot elitna plesna umetnost v raznorodnih političnih sistemih zasedala prvo mesto v hierarhiji plesne umetnosti, poleg tega pa so baletne naivne pravljice očitno nekakšna panaceja, ki učinkujejo kljub spremembi družbene senzibilitete. O intenzivnosti in kratkosti baletne kariere, pospremljene s poškodbami kot plesalčevim vsakdanjikom, kot tudi o plesalčevem nomadskem načinu življenja, njegovi poklicni in odrski identiteti spregovori plesalec Demetrius King, plesalčevo repertoarno usodo, ko nemalokrat v istem obdobju pleše več vlog, pa duhovito uprizorijo plesalca in plesalka, ki med kostumskim preoblačenjem z veliko
hitrostjo z rokami nakazujejo gibalne kombinacije svojih posameznih vlog.
Skupni imenovalec montaže glasbenih pasusov omenjenih treh baletov Čajkovskega so jazzovske obdelave skladatelja Jeana Luca Plouviera, ki v glasbo posega podobno kot Kovač v koreografijo, pri čemer pri Kovaču ne gre za plesno razdelavo samega baleta, kot denimo pri Forsythu in nasploh sodobnih baletnih koreografih, temveč za partnersko dopolnjevanje baletne in Kovačeve metode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani