nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Črna knjiga, s katero se je po neuspehu Moža brez telesa (2000) vrnil na rodno grudo, se prične kot eksploatacija problemskega vojnega filma, nadaljuje kot križanec med režiserjevima klasikoma, Oranžnim vojakom (1977) in Vesoljskimi bojevniki (1997), ter sklene kot revizionistična vojna drama, v kateri je nizozemsko odporniško gibanje enako destruktivno, revanšistično in moralno skorumpirano kot okupatorska vojska. Posamezni prizori delujejo skrajno trapasto, a to Verhoevenov zaščitni znak: blondinka se preteguje ob jezeru, nakar prisostvuje bizarni situaciji, kjer letalo ob prisilnem pristanku zbombardira njeno skrivališče; nemški vojaki v slogu Vesoljskih bojevnikov rešetajo naivne Jude; po osvoboditvi lokalna drhal »nacistično kurbo«, našo junakinjo Rachel Stein alias Ellis De Vries, najprej degradira verbalno, nakar jo polije s škafom človeških iztrebkov. Kaj hočemo, ekstremne situacije kličejo po ekstremnih rešitvah, pravi med vrsticami
Verhoeven, cineast ironije, ki si nikdar ni belil glave s tem, kakšni so videti njegovi filmi (pretirano ceneno ali bleščeče), temveč s tem, kaj sporočajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani