nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Pomenljivo je namreč, da igralci že pred začetkom (kot pred skupno »daritvijo«) pričakujejo gledalce na odprtem prizorišču in se neposredno pred njimi »prebudijo« (prelevijo) v »mrtve« zgodovinske osebnosti (vloge) ter da tudi po nizu zaključnih priklonov na prizorišču slovesno vzravnano počakajo, dokler zadnji gledalec ne zapusti avditorija. Za nerealistično in asociativno v svet neulovljivih fizikalnih pojavov široko razprto prizorišče je (tudi ob decentnih projekcijah videa Nejca Sajeta) učinkovito poskrbela scenografinja in oblikovalka luči Petra Veber, za »pogrebno« svečano kostumografijo Belinda Radulović ter za vidnemu in igranemu delu ves čas kongenialno zvočno in glasbeno dopolnitev avtor elektronske glasbe Tomaž Grom.
V izvrstni vlogi nemškega znanstvenika Heisenberga, ki z germansko natančnostjo in strastjo temperamentno išče alibi za svojo zavestno zvestobo nemški naciji, a tudi za očitke kasnejšim zlorabam atoma v imenu obrambe
»svobodnega sveta« ter ki s sledjo judovskega porekla v sebi ves čas nemočno dvomi o vsem, a tudi z distanco razmišljujočega in kritičnega umetnika današnjega časa je z mogočno igralsko prezenco in virtuoznostjo ponovno očaral Radko Polič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani