nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Devetdeseta so bila polna igralk, ki so glavnega oskarja prejele zaradi kakovosti svoje igre, zaradi »karakternosti« same vloge, pri čemer se skoraj nobena v tistem času ni (več) uvrščala med najbolj privlačne ženske na našem planetu. Takšne so bile Helen Hunt kot senzibilna natakarica, ki v Jacku Nicholsonu spet prebudi človeka in moškega v Bolje ne bo nikoli (As Good as It Gets, 1997), pa Frances McDormand kot noseče racajoča policistka v Fargu (1996), ki sredi zime rešuje bizarne umore na svojem rajonu, in Susan Sarandon kot nuna, ki sočustvuje z na smrt obsojenim v Zadnjem sprehodu (Dead Man Walking, 1995). V isto kategorijo bi lahko dali tudi Jessico Lange (vloga neuravnovešene žene vojaka v filmu Modro nebo, The Blue Sky, 1994), Holly Hunter (vloga neme ženske, ki je za klavir pripravljena prodati tudi svoje telo v Klavirju, The Piano, 1993) in Emma Thompson (ženska nižjega sloja, ki se ji uspe priženiti k viktorijanskim bogatašem v filmu
Howardov kot, Howards End, 1992).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani