nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Med ljubitelji gledališke umetnosti na Slovenskem velja dramski umetnik Igor Samobor že nekaj zadnjih sezon za eno vodilnih in najbolj prepoznavnih igralskih osebnosti v kolektivu ljubljanske SNG Drame in našem sodobnem dramskem gledališču nasploh.
Zmagovitemu nizu nadvse zahtevnih in večinoma najviše ocenjenih vlog, od Jima v McPhersonovem Jezu (Borštnikova nagrada 2001), prek barona de Charlusa v Proust-Pinterjevem Iskanju izgubljenega časa (Borštnikova nagrada 2004), Ivana v Dostojevski-Korunovih Bratih Karamazovih (Borštnikova nagrada 2005), Talenjekova v Tadlovi igri Anywhere Out of This World, nastopajočega v tibetanskem misteriju Črimekundan, Seidune v Bartol-Jovanovićevem Alamutu in do Karenina v Tolstoj-Jovanovićevi Ani Karenini, ki so bile vse na ogled v iztekajočem se letu (v sezoni 2005/6 je zaokrožil z njimi 112 nastopov), je spomladi navrgel še nepričakovani igralsko-animatorski debut s celostno marionetno oživitvijo
Shakespearovega Hamleta v LG Ljubljana ter jeseni na matičnem odru dodal še do popolnosti izmojstrenega Friedricha Hofreiterja v Schnitzlerjevi Prostrani deželi in jedko tragikomičnega rentnika Champbourcyja v Labiche-Straußovem Šparovčku.
Suvereni kreator in kreiranec v enem je našim bralcem pred dvema letoma razkril, da mu je »najlepše, kadar pride v oblikovanju vloge do trenutka, ko kot Igor lahko izstopi iz lika in z določene razdalje pogleda, denimo, kako se obnaša Ivan (Karamazov) ter ga vodi kot lutko natančno tja, kamor terja celo dejanje in ne samo njegova vloga«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani