nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Da Slovenci knjig, zlasti leposlovnih, kupujemo zelo malo (čeprav natisnemo razmeroma veliko naslovov, a v zelo omejenih nakladah), je znana stvar (za primerjavo, podatek je iz leta 2002: vsak Finec jih kupi 6, Francoz 5, Italijan 4 ...), da smo v evropskem vrhu, kar se tiče knjižnične izposoje, pa tudi. Prvo dejstvo pove, da je literarna kultura pri nas omejena na zelo ozek krog ljudi, drugo, da je literarna kultura tam, kjer prerašča v prostočasno razvedrilo, za slovenski žep predraga, obe skupaj pa, da nismo (več) med tistimi evropskimi nacijami, ki jim je literatura ena glavnih kulturnih utripalk.
Katero področje je na Slovenskem pravzaprav »glavno«, po katerem je največ povpraševanja, je težko reči (po naši raziskavi je razmeroma frekventen predmet poželenja gledališče), vsekakor na nobenem, ne tradicionalistično besednem in ne modernistično vizualnem, ni mogoče zaslediti kakšne novodobne kulturne blaznosti, tudi na glasbenem ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani